Omemba: France Stele

»Razstavljanje slik in kipov je morebiti hvalevredno. Arhitekturo razstavljati pa malorazumno.«

»Bil bi vesel, če bo med poslanimi osnutki kaj tako močnega in lepega, kakor je vaša študija.«

»Opominjajo nas, da so publikacije, kot tudi arhitekturna dediščina, vedno rezultat selekcije.«

»Tisto, kar ostane zunaj končne verzije, so prav ti – manjkajoči deli, ki so z delavnico in razstavo dobili novo vrednost.«

»Pričakovanje in upanje adventnega časa zaznamuje vijoličasta, nato zasveti v praznični božični belini, se zresni v odpovedi in pokori vijoličastega postnega časa, ki pordeči ob kraljevski cvetni nedelji in krvavem velikem petku. Potem spet zablesti v belini in zlati slovesnosti velikonočnega praznika, ki ga raztegnemo na štirideset dni do vnebohoda, po desetih dneh pa dočakamo binkošti s prihodom Svetega Duha, ki se prikaže v rdečih plamenih. Čas med letom, ki ga obhajamo v zeleni barvi, je barva spokojnosti, umirjenosti, razgiba belina praznikov in rdečina svetnikov – mučencev. Za Marijine praznike uporabimo tudi njeno barvo, ki je sinja, modra. Rajnih se spominjamo v žalni črni, ki jo je pokoncilska zavzetost pretirano prekrila z vijoličasto, a se črna marsikje spet uveljavlja. Dve nedelji na leto sta obarvani rožnato, to sta tretja adventna in četrta postna nedelja. Napovedujeta skorajšnji konec adventa oz. posta in se že veselita bližajočih se praznikov, sta nedelji veselja. Vsaka barva ima svoj značaj, svoje sporočilo; pomagajo nam, da se lažje približamo skrivnosti praznika ali dogodka, ki ga obhajamo.«

»Prvi vtis, ko stopiš pred ornat, je veliko iznenadenje, ki se prelije v očaranje in sam po sebi, se ti prikrade na obraz odlesk veselja. Za nas, ki smo bili vajeni že dolga desetletja pri službi božji samih tovarniških izdelkov in se je le tu in tam izpred oltarja nasmehnilo bolj še ročno delo, je ta ornat dogodek, ki ga mora zgodovinar umetnega veziljstva v Slovencih vidno podčrtati. Prepričani smo, da mora ta ornat odločilno vplivati na nabavo cerkvenih parametrov, in da si bo vsaka naša cerkev, ki bo le zmogla, skušala oskrbeti nekaj tako pristnega in našega, kar bo vsaj za slovesne praznike izpodrinilo stroj in tovarno. Strokovno oceno prepuščamo strokovnjakom, mi hočemo le opozoriti javnost, da nihče ne zamudi prilike in si ne ogleda te lepote.«

»Kako si bodo otroci na mejnikih trgali hlače in skakali čeznje.«

»Tega danes spomeniško-varstvena stroka zagotovo ne bi dovolila, Plečnik pa je to uspel doseči.«

»Plečnik je menil, da je drevored pretemen ter da iz njega ne vidi nikamor.«

»Kot je izpostavila Darja Pregovnik, si danes težko predstavljamo, da bi spremenili nekaj, kar je nastalo v času kongresa Svete alianse, Plečnik pa je to storil.«

»Dela je še kar nekaj, v sklopu šole smo se osredotočili na eno steno, kjer so bile v celoti izvedene tehnologije čiščenja, utrjevanja in retuširanja. Zdaj ostane še zaključek retuširanja, posvetili pa se bomo tudi celotni severni steni cerkve in ostankom poslikav na zahodni steni.«

»Kot je v monografiji zapisala konservatorka na novogoriški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.«

»Slikar ni mogel premagati in je posnel tu mnogo več, kakor je bilo potrebno za sliko pohoda kraljev, tako da je v njegovi sliki ljudski okus zmagal nad viteškim.«

»Vendar to obdobje je bilo pomembno za dela, ki so nastajala po drugi svetovni vojni. Posebej pomembno je, ker so ravno takrat stopili iz svojih okvirjev.«

»Mislim, da ne rečem preveč, če trdim, da je umetnik danes zopet postal nekam družbeno nadležen in odveč.«

»Plodonosna slikarska revolucija na zapau je šla mimo nas … in le hvala bogu, da smo imeli in še imamo svoje slikarje – impresioniste!«

»Način našega ustvarjanja ni prikrivanje resnice, tudi ne prednašanje naturalističnih oblik gole realnosti, temveč je intenzivno poglabljanje realnosti same s tem, da poduhovljamo mrtvo snov in ji dajemo izraza nove mladostne moči in sile.«

»Štirinajst umetnikov, med katerimi je kar pet kiparjev, je zato ustanovilo društvo, s katerim so želeli mlade slovenske umetnike povezati v enotno usmerjeno organizacijo.«

»Obubožane plemiče, katerih posestva in premoženje se prodajajo na dražbah, pri nas srečamo že v 19. stoletju.«

»Torej, prodajali so.«

»Stele je bil glede razprodaj v stikih s predstavniki muzejev, zlasti z ravnateljem Narodnega muzeja Josipom Mantuanijem.«

»Stele je bil glede izvozov občasno posvetoval tudi s Francetom Mesesnelom.«

»France Stele je denimo pred razprodajo imetja Ladislava grofa Szapáryja zabičal tamkajšnjemu sreskemu načelniku, naj pazi na ilegalne izvoznike.«

»Nismo si predstavljali, da je bilo tega razstavljanja toliko.«